Oboki tihe svetlobe

Celotno pesniško zbirko preveva neka neizmerna svetloba. Skozi vrstice lahko bralec seže med zvezde, zveste in skrivnostne spremljevalke lirskega subjekta, ki so nosilke temeljnega nasprotja med duhovnimi in materialnimi silami, med svetlobo in temo. In čeprav se te – po besedah pesnika – trudijo, da bi človeku osvetlile pravo pot, so naši pogledi »vedno /…/ obrnjeni naravnost ali navzdol«. Zvezde pojejo. »Harfe vesolja nam pojejo …« Vodnik duše, ki se mu ne pustimo zapeljati, da bi našli pot, temveč ujeti tavamo v nenehni napetosti med materialnimi nagoni ter duhovnimi hotenji. »Slišimo sebe in ne pripovedovanja rek in izvirov.«