Garaže

»Knjiga, ki jo imate v rokah, se začne z lokalno vinjeto, pravzaprav je bolj ali manj njeno celotno ozemlje lokalno, ki pa ima vse lastnosti univerzalnega, in potem potujemo skozi neko življenje, ki se bere na različne načine; včasih skoraj kot esej, ali pa kot spomin, ki ostaja spomin, ali pa kot spomin, ki po neki čarovniji prehaja v zgodbo, potem pa spet kot čista, dih odvzemajoča izmišljija, vse pa je napisano suvereno, jasno, arhitektonsko in dramaturško premišljeno, včasih ironično, smešno, da se tolčeš po kolenih, in potem do bolečine iskreno in razkrivajoče. Skrajno pogumno. Ja, ko človek bere Garaže, si nekako oddahne, se nasmeji, ker ga preplavi upanje in začne sanjariti, kajti knjiga radodarno ponuja točno tisto, kar v slovenski prozi tako pogrešam: fino, toplo človečnost in z njo povezano prepričljivost; objem.« - Uroš Zupan