V imenu Krišne

Knjiga je znanstveno delo, a po avtorjevih najboljših močeh zapisana v kar se da razumljivem jeziku, da bi bila dostopna in razumljiva najširši publiki. A v sami naravi tovrstnih del, ki sledijo raziskovalnemu imperativu nepristranskosti in objektivnosti – kolikor je to v družboslovju sploh mogoče – je, da predstavljene vsebine zaradi striktnega upoštevanja različnih zornih kotov niso enako po volji vsem segmentom bralstva. Žal je z znanstvenimi in strokovnimi deli pač tako, da so najboljša takrat, ko ni njihova vsebina zares všeč nikomur. Temu se ne more izogniti niti pričujoča knjiga, katere deli gotovo ne bodo po okusu tistih, ki v gibanju Hare Krišna vidijo zgolj množico zaslepljenih posameznikov in posameznic, ki v tuji sekti iščejo zatočišče pred zahtevnimi izzivi vsakdanjega življenja v sodobnem svetu. Na drugi strani pa je zapisano verjetno nemalokrat v nasprotju tudi s pojmovanjem Krišnovih vernikov, ki svojo religijo vidijo in živijo od znotraj. Pogled te knjige je primarno pač sociološki pogled od zunaj (z vsemi prednostmi in slabostmi takšne perspektive) in tako jo je treba tudi brati.