Odnos kot jedro spoznanja

Kitajska filozofija je pri nas pogosto dojeta kot statična enota brez potenciala za prevpraševanje mitskih svetov. Takšno videnje je v Evropi še vedno nadvse razširjeno, zakaj Kitajska še vedno nastopa kot nekakšen model »anti-moderne«, kot simbol iracionalnosti in kot prikrita grožnja regresije v introspekcijo. Knjiga, ki je pred vami, nudi drugačen vpogled v pisano panoramo kitajske idejne zgodovine, ki sega vse od antičnih protofilozofskih klasikov pa do sodobnih sintez evroameriške in postmaostične miselnosti. Vodi nas do uvida v posebnosti kitajskega iskanja Spoznanja, ki je vselej umeščeno v optiko strukturnih razmerij med človeško individualnostjo in svetom. Avtohtone kitajske filozofije so namreč vseskozi temeljile na strukturnem razumevanju realnosti. Spoznavanje sveta, katerega del smo tudi sami, je možno zgolj na osnovi združljivosti njegove strukture s paradigmatskimi vzorci našega dojemanja, razmišljanja in jezika, preko katerega ta svet tudi sami soustvarjamo. V tem okviru je vseobsežna struktura resničnosti sestavljena iz kompleksnih odnosov med posamičnimi entitetami bivanja in tvori v sebi zaključen, a hkrati neskončen sistem, katerega del smo tudi sami. Prav odprtost tega sistema je najpomembnejši dejavnik naše avtonomije. Strukturne povezave in odnosi, v katere smo vpeti, nas ne določajo, temveč dopuščajo našemu delovanju in našim odločitvam vselej neskončno število možnosti življenja in delovanja. V ta sistem živa bitja nismo vržena zgolj kot stranski učinki neke 'višje' urejenosti. V njem smo ljudje precej več kot determinirani kamenčki v mozaiku živopisane stvarnosti. Prav preko odnosov, v katere je vpet, razpolaga vsak človek v pogojih zagotovljene eksistence z možnostjo in z dolžnostjo soustvarjanja in sooblikovanja sveta, v katerem živi. Takšno razumevanje človeškega bivanja nam nudi možnost kritične relativizacije idejne zgodovine človeštva. Zato lahko kitajska filozofija – vsaj delno - zapolni tudi vrzel odtujenosti, ki opredeljuje krizo sodobne »zahodne« filozofije. Drugačnost njenih uvidov v temeljna vprašanja bivanja je most, ki presega okvire utečenih predsodkov.