Tihotapci

Osma knjiga pesmi Aleša Debeljaka vabi bralca k spustu skozi brzice zgodovinskih eksplozij in k meditacijam ob tolmunih osebnega doživetja, ki ponikajo v globine nerazumevanja, s kakršnim so obremenjeni prostori, narodi, mesta in ljudje z Balkana. Pesmi v prozi, navdihnjene s potovanji skozi soteske balkanskih mest in z urbanimi fantazijami, so svojevrstno poročilo očividca, napisano v obliki razkropljenih koščkov, ki sestavljajo mozaik nekega izginulega ljudstva in njihove dežele. Hkrati pa si pesnik dopušča sanjarjenja in domišljijske svetove, ko se sprašuje, kdaj tuje postane domače in kakšni obredi so potrebni, da bi človek na domačem pragu lahko sprejemal dobrodošle goste, ne da bi ga v grlu stiskal strah pred tujo koso.