Pasja pomlad

V enem svojih najkrajših romanov Pasja pomlad (1993) se francoski nobelovec Patrick Modiano posveča – kot v večini svojih del – človekovemu spominjanju, gnanosti in trudu, da bi se ohranili in sestavili delčki preteklosti. Fotografu srednjih let, prijatelju slovitega Roberta Cape, poskuša naključni znanec, dosti mlaj¬ši pripovedovalec zgodbe, urediti arhiv fotografij, do katerega se mojster obnaša nadvse brezbrižno, dokler nekega dne ne izgine in zabriše sledi za seboj. Kaj ostane za nami, četudi so kovčki polni starih fotografij, v praznem ateljeju?