Ljubezen skozi zgodovino

Zakaj nam ni dovolj naša čutnost in vse, kar ta prinaša s seboj, in kako to, da o njej ne govorimo kot o ljubezni, no, morda le kot o erotični ljubezni, ki pa jo vseeno dojemamo kot podvrsto tiste prave, »poduhovljene« ljubezni? Kaj pravzaprav je ljubezen in zakaj govoriti o njej? Kako govoriti o njej? Vprašanje, ki se logično porodi za tem, je, ali je ljubezen brezčasni fenomen oziroma obstaja le ena prava ljubezen (prava definicija ljubezni) ali pa se skozi čas in po področjih spreminja? Je ljubezen stvar zgolj dveh posameznikov ali celotne družbe in celo kozmosa? In če je stvar kozmosa (ali Boga) in družbe, kako se par in posameznik/ica v paru umešča/ta v to kozmološko in družbeno shemo? Pomembno vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je tudi, ali je ljubezen vnaprej dana (in bi jo lahko uvrstili med druge človekove nagonske dejavnosti, kot so spanje, prehranjevanje, izločanje, bitje srca) ali je plod človekove ustvarjalne dejavnosti? A s takšnimi vprašanji so se več ukvarjali v prejšnjih dobah. Lahko bi rekli, da se je današnje zanimanje za ljubezen bolj osredotočilo na ključno vprašanje, ali je ljubezen struktura, ki jo lahko predstavimo v obliki koncepta – in na kar odgovarjamo pritrdilno –, in zlasti kaj je ljubezen in kako govoriti o njej. Zato se v knjigi osredotočam zlasti na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Ljudje namreč velikokrat sledijo nekemu pojmovanju ljubezni, za katerega se ne zavedajo v celoti, kaj pomeni, in še manj, od kod izvira; iz roda v rod se preprosto prenaša po določenih koščkih.  Katarina Majerhold  je  filozofinja, ki se ukvarja s filozofijo čustev, zlasti s filozofijo ljubezni, spolnosti, veselja, igre, ustvarjalnosti, svetovanja in etike. Deluje kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Nekaj časa je delovala tudi na Pedagoškem inštitutu kot raziskovalka, njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko šolstvo. Je tudi avtorica in urednica treh odmevnih znanstvenih raziskav in publikacij s področja slovenskega visokega šolstva ter sodelavka in članica delovne skupine priznanega, inovativnega in z evropskim priznanjem nagrajenega EU projekta So-delujem Aktiv (2014). Je članica uredništva  Časopisa za kritiko znanosti ter bivša članica Sodobnosti in Andragoških spoznanj. Bila je tudi odgovorna urednica revije Andragoška spoznanja in delala na povezovanju izobraževanja odraslih in filozofskega svetovanja. V preteklosti je izdala dve publikaciji, knjigo desetih filozofskih esejev Živeti (Koda, 2012) in Ljubav u filozofiji (Psihopolis, 2011). Ukvarja se tudi z umetnostjo, zlasti s pisanjem scenarijev za dokumentarne in igrane filme (Privlačnost spolov 2015, Čustva, tkanina našega življenja 2010, Ljubezen 2008).