Kako je veter Peter dobil sapico nazaj

Pred ne toliko davnimi časi, so se na livadi, morda prav blizu tvojega doma, zbirali prijatelji. Veselili so se, igrali in prepevali. Livada je bila prepolna lepih cvetlic in veter Peter jih je nežno zibal in s svojo sapico razpihoval jutranjo meglico, ki je ponoči nežno pokrila livado. Sonce je prijazno sijalo in cvetlice so rasle in se bohotile v svojih najlepših barvah. Čebelice so letale iz cveta na cvet, nabirale med in veselo brenčale na poti v panj, ki je stal ob robu livade pod gostimi krošnjami bližnjih dreves.
Prijazni veter Peter je cvetlice vsako jutro zbudil in vsak večer z nežno sapico zazibal v sanje.