Lepota let

Knjiga Lepota let ruši številne mite in prepričanja o staranju, ko raziskuje vpliv staromrzništva v družbi, zlasti še zdravstvu, spolnosti, na delovnem mestu, skupnosti in na koncu življenja.

Od otroštva naprej nas bombardirajo s sporočili, da je bedno biti star. Da so gube grde, starejši ljudje pa nekoristni. Tudi Ashton Applewhite jim je nasedala, dokler ni ugotovila, od kod izhajajo ti predsodki in kako škodljivi so. V knjigi zato zavrača vse mite o starosti. Pojasnjuje korenine staromrzništva in opisuje, kako deli in ponižuje ter pohablja delovanje telesa in možganov. Izpostavlja visoko ceno mita o neodvisnosti in diskriminacijo, zaradi katere je staranje veliko težje, kot je v resnici, kritizira upodabljanje starejših kot breme družbe in se zavzema za svet, prijazen do vseh starosti. Ne glede na to, ali ste starejši ali pa upate, da nekoč boste, njena knjiga vas bo stresla za ramena, razveselila, razjezila in spremenila pogled na leta, ki so pred vami.

Ko sem jih dopolnila šestdeset, sem se počutila dobro. Vedela sem, da mi leta več podarjajo kot odvzemajo. Vedela sem iz lastnih izkušenj, moje raziskave pa so še naprej potrjevale, da nisem izjema in da imajo leta, ki so pred menoj, dati še več. Toda spoznanje sem morala še ponotranjiti, ga vključiti v svoja prepričanja in naravnanosti, ga vložiti v občutek sebe in prostora, ki ga imam na svetu, si ga prisvojiti. Morala sem pripoznati in postopoma opuščati predsodke o staranju, ki so mi jih vse od otroštva vsiljevala občila in popularna kultura. Gube so grde. Stari ljudje so nekoristni. Bedno je biti star. Vsrkanje vseh teh zmot je nekaj najlažjega. Izkoreninjenje je neprijetno, vznemirjajoče in neskončno težje. V sedanjiku, kajti še vedno se trudim, kakor se redno opominjam.

»Želim si, da bi bil spet mlad.« Ljudje to kar naprej ponavljajo. Toda če bi morali, bi zelo redki dejansko vrnili svoje figure na začetek igre ali kam bliže, razen če bi lahko časovno vrnili tudi sedanje zavedanje. Mladostništvo spet? Ne, hvala. Lepo bi bilo spet imeti hrustanec osemnajstletnice, vendar zdaj več plešem, ker sem bolj samozavestna in bolje določam prednosti. Ne glede na naše poti, kakorkoli smo krmarili ljubezen in opuščanje, pa naj je šlo za otroke ali hiše ali sanje, smo vsota vseh doživetij in tistega, kar smo se naučili iz njih. Naredila so nas. To je polna starost, bogata in neprecenljiva.


Ashton Applewhite je pisateljica, blogerka in aktivistka. Živi v New Yorku in že vse od leta 2007 piše o staranju in staromrzništvu na spletni strani ThisChairRocks.com in v blogu Yo, Is This Ageist?. Napisala je več knjig, med njimi tudi Cutting Loose: Why Women Who End Their Marriages Do So Well, objavlja v številnih revijah, piše pa tudi za Ameriški prirodoslovni muzej. New York Times, National Public Radio in the American Society on Aging so jo razglasili za najboljšo poznavalko staromrzništva.