Spopad čarovnic

Spopad čarovnic je čarobna pripoved o svetu magije in čarovništva, ki odseva najgloblje korenine azteškega misticizma, izvirna in avtentična raziskava o najsvetejših obredih, povezanih z izgubljenimi dušami sodobnih Aztekov, in predstavlja še kako pomemben mejnik v antropološki literaturi.


»Po tistem, kar sta mi povedala in kar sem razumel, ima človek tri duše. Najprej je tu srce, yollo, ki je življenje telesa, notranje gibanje, ki nam daje življenje in sposobnost delovanja. Brez srca se telo še zgane ne, ne premakne se, človek je mrtev.

Potem imamo tonal, ki je iskra življenja, vročina, ki oživlja telo. Tonal je prva svetloba svita, ko se rodimo, iskra svetlobe ali obličje sonca, ki ga zagledamo. Naša sreča je, naša usoda, vendar ni vedno trdno povezan s telesom. Padec ali nenaden udarec po glavi ga lahko prestraši, da pobegne iz telesa, ponoči pa v sanjah lahko odpotuje v kraje, kot je spodnji svet. Čarovniki ali bitja, ki živijo ’tam spodaj’, ajmotocnihuan, ’tisti, ki niso naši bratje’, ga zlahka ujamejo.«

Globoko sem vdihnil tobačni dim in si nalil kavo. Mučil sem se, da bi našel prave besede v nahuatščini. Obrnil sem se k Lupe in ji podal prazno skledico, da bi jo napolnila.

»Spodaj, v spodnjem svetu,« sem nadaljeval, »je tudi žival, ki se rodi istega dne, v istem trenutku kot mi. Vsak od nas ima svojo. Nekatere so tigri, nekatere psi, nekatere kaj drugega. Imamo skupno usodo. Rodimo se pod istim obličjem sonca. Imamo isti tonal. To so naguali, ki jih čuva Gospodar živali v velikih ogradah v Talocanu. Skrbi zanje in jih varuje, da so varne, in vedno pomaga tistim, ki mu jih pomagajo varovati. Tako varuje tudi nas, prav kot Gospodarji Najsvetejše zemlje skrbijo za nas in  nas prehranjujejo tukaj na zemlji. Kar se zgodi tvojemu nagualu, se zgodi tudi tvojemu srcu in telesu.«