Mitska stvarnost Koroških knežjih kamnov

Knjiga obravnava obred ustoličevanja karantanskih vojvod z vidika arheologije in mitologije. Obred nima izvora v neki domnevni praslovenski prademokratični skupnosti, ampak je njegovo izhodišče predkrščanska religija, kakršno so poznali vsaj že v dobi indoevropske praskupnosti. Njegovi bistveni sestavini sta dvoboj in poroka z boginjo Oblastjo v konjski podobi, kar zagotovi blagostanje človeški skupnosti. Avtor ugotavlja, da je Vojvodski stol na Sveškem (Gosposvetskem) polju nastal šele 1335. Do tedaj je tam stal Knežji kamen, ki so ga nato prenesli na Krnski grad. Prvotno so na Sveškem polju stali štirje kamni. Enako so bili tudi na irski Temair (angl. Tara) prvotno v obred ustoličevanja vpleteni štirje kamni. Karantanija kot sveta plemenska skupnost je bila majhna. Ob njej je ležala slovanska kneževina Liburnija s središčem ob Millstattskem jezeru. Ob koncu 8. stoletja je tam živel knez Domicijan, mecen in podpornik kleriških skupnosti v Molzbichlu in Millstattu, v katerih so začela nastajati besedila, ki jih pozneje poznamo kot Brižinske spomenike.