Premoščanje ločnice med proučevanjem mednarodnih odnosov in zunanje politike

Monografija ponuja teoretsko in praktično premostitev ločenega proučevanja mednarodnih odnosov in zunanje politike; prvo s konstruktivistično rekonceptualizacijo ravni analize v analitične domene in drugo z aplikacijo tega modela na proces regionalizacije mednarodnih območij. Pri analizi vzročnih in konstitutivnih učinkov zunanje politike držav na razvoj regionalnosti je ključno spoznanje, da logika prakse sama po sebi ustvarja le ponotranjenje norm obstoječe logike kulture regije (socializacijo) in ne spremembo te iste logike; za slednjo je potrebna inovativna akcija, ki ustreza kolektivnemu védenju (makrostrukturi kulture) regije.