Mene ne bo noben jebo

Izbor najduhovitejših in najprepričljivejših blogovskih zapisov Kamenka Kesarja ter nova, še nikoli objavljena besedila z ilustracijami dr. Horowitza. Vsako začetno spoznavanje zahteva stisk roke in odgovarjanje na vprašanja »Kaj počnete?« (kaj bi mi rad kaj prodal?), »Od nekod vas poznam?!« (ja, pred pol ure sem ti glasno jebal mater na križišču, ker nisi imel niti ene proste roke za volan in žmigavec), »Kako je ravno vam uspelo osvojiti tako lepo punco?« (hehe, vse ti je oproščeno, stari, zaradi mene lahko voziš nag in rikverc)...Takole, s humorjem in temperamentom, bralcu na prvi strani knjige stisne roko Kamenko Kesar, izjemno uspešen piarovec in marketingar, organizator dogodkov in ljubiteljski športnik. Nesojeni lutkar, nekdanji študent petih fakultet, pa tudi nekdanji radijec, izdelovalec štampiljk in grafični oblikovalec. Mariborčan, ki je prištopal v Ljubljano in se udomačil na Rakitni. Oče dveh otrok, fant medijsko znane simpatične plavolaske, zdaj direktorice njegovega podjetja. Priljubljeni bloger v knjigi Mene ne bo noben jebo razmišlja o ljubezni, seksu, poslu, denarju, kuhanju in skrbi za družino … na način, ki vas bo nasmejal in ganil do solz. »Kamenkov blog je reden spremljevalec nedeljskih večerov, ko s svežimi zapisi hehetavo razbija mrakobno pretnjo prihajajočega ponedeljka. Fak, Kamenko je moj Mario!«

Boštjan Gorenc – Pižama. »Odkar Kamenko redno objavlja blog, se nimam več kaj pogovarjati z znanci in prijatelji, saj mi na vsako mojo:"Veš, sva bila čez vikend na morju..." rečejo: "ja, vem." Pa poskusim:"Na morju sva imela eno noro dogodivščino..." in me prekinejo:"a tisto s kamni na plaži?" Moje družabno življenje je padlo na nulo, moje ljubezensko pa zelo cveti!«

Alenka Mirt. »Bilo je pred nekaj leti, ko sem še delala na radiu in ob petih zjutraj, s pol-litrsko skodelico kave v roki, brskala po internetu ter slučajno naletela na blog nekega Kamenka Kesarja. Brati sem ga začela zaradi "čudnega" imena (oprosti, Kamenko Kesar), kmalu pa je postal stalnica mojih jutranjih ritualov. Kamenko je duhovit, čudovito realen (dostikrat med vrsticami), hkrati pa poln upanja nad življenjem in tem našim slovenskim vsakdanom. Njegov stil pisanja v meni vsakič znova vzbudi izbruh glasnega smeha, če sem čisto iskrena, pa se ob njegovih neverjetnih domislicah vsake toliko vprašam: "zakaj pri hudiču se nisem tega jaz spomnila?!" Nenazadnje pa ... verjamem, da si - po prebiranju njegovih prigod - vsaka ženska zaželi, da bi imela doma enega Kamenka, ki bi jo, vsem na očeh,  nagovarjal z "moja najdražja".« Polona Požgan. »Kamenko je zabaven pubec. Njegove kolumne sem ponavadi brala ob nedeljskih večerih, ko jih je objavil na družabnem omrežju, se ob njih zabavala, razmišljala in si nemalokrat mislila tudi, no, dobro, vsega ti pa tudi ni treba napisat, no.

In upam, da knjiga ne bo pretežka in bo naslov dobro viden; se bi mi zdelo fino, če bi se jo dalo nositi v torbici in kdaj komu z njo pomahati pred nosom.« Bernarda Žarn